Pregled izgube vode
Pregled izgube vode
Zdrava pitna voda je v našem okolju dragocena dobrina, še posebno ker vemo, da je zagotavljanje zadostnih količin vode v Slovenski Istri problematično in omejeno z izdatnostjo vodnih virov. Razvoj turizma in industrije zahtevata zanesljivo vodooskrbo, največ vode pa prav takrat, ko je izdatnost vodnih virov najmanjša. Ekonomski tlaki, upoštevanje nevarnosti za zdravje ljudi in ne nazadnje potreba po zagotavljanju ter racionalni porabi vode nas napeljujejo, kot upravljavca vodovodnega sistema, v učinkovito vodenje in upravljanje s sistemom ter izvajanje programa za zmanjševanje izgube vode. Zato je še posebej pomembna aktivnost na obvladovanju vodnih izgub, na našem, z vodo deficitarnem področju.
S problemom vodnih izgub se srečuje vsak vodovod, ne glede na to ali je omrežje novozgrajeno oziroma je že v dolgoletnem pogonu, kakor tudi v dobro delujočih in vzdrževanih sistemih, kjer se veliko pozornosti in vlaganja posveča nadzorovanju vodnih izgub. Po podatkih Mednarodnega vodnega združenja so količine izgubljene oziroma neobračunane vode običajno v razponu od 20 do 30% proizvedenih količin. V nekaterih primerih, predvsem v starejših in slabo vzdrževanih sistemih, pa so lahko izgube tudi večje nad 50%.
Vsa neobračunana voda prikazana kot razlika med oddano in prodano vodo se v procesu distribucije ne manifestira v celoti kot dejansko izgubljene količine vode v sistemu temveč kot rezultat vseh vrst puščanj, prelivov, netočnosti meritev, tehnološki porabi (izpiranje omrežja, novogradnje), kraje…
Izvajanje programa zmanjšanja izgub vode
S sprejetjem programa o trajnejši rešitvi vodooskrbe v Slovenski Istri se je po letu 1987 pristopilo k intenzivnejšemu vlaganju v obnovo vodovodnega omrežja in merilno opremo ter vzpostavitev daljinskega nadzora in upravljanja vodovodnega sistema.
Vzporedno se je pristopilo k izvajanju sistematične analize vodovodnega omrežja ter z odpravljanjem skritih poškodb na cevovodih k zmanjševanju vodnih izgub. Rezultati izvedenega programa so bistveno zmanjšane izgube vode. Leta 1987 so izgube vode v sistemu RVK dosegle 43%, kar je ustrezalo količini 5,8 mio. m3 letno. V sedanjih razmerah so dejanske izgube vode 29% ali količinsko 2,4 mio. m3/leto kar je rezultat sistematičnega odkrivanja vodnih izgub in vlaganj v obnove dotrajanega vodovodnega omrežja. Kljub temu je relativno velik odstotek izgub predvsem posledica padca prodaje vode, (koncem osemdesetih ter v začetku devetdesetih letih, vsled visoke cene vode ter racionalne porabe), ob dejstvu, da se vodovodni sistem nenehno dograjuje in s tem tudi povečuje skupna dolžina vodovodnega omrežja, ki sedaj znaša preko 960 km.
Ocenjevanje obvladanosti vodnih izgub
Zaradi dejstva, da ima prodaja vode odločujoč vpliv na prikaz vodnih izgub v odstotni vrednosti je stroka izbrala druge kriterije za ocenjevanje obvladanosti vodnih izgub v vodovodih in sicer na enoto dolžine vodovodnega omrežja oziroma še kompleksnejši kriterij (Infrastrukturni indeks izgub »ILI«), ki upošteva vse dejavnike (št. priključkov, pritiski v omrežju, dolžino vodovodnega omrežja, trajnost vodooskrbe…) kateri vplivajo na količino izgubljene vode v procesu distribucije. V našem primeru je po tem kriteriju obvladanost vodnih izgub izražena z indeksom ILI 3,0 kar nakazuje na zadovoljivo obvladanost. V svetovnem merilu izkazujejo dobro obvladovani vodovodni sistemi indeks ILI v povprečju od 2 do 4.
Prikaz infrastrukturnega indeksa izgub v svetovnem merilu:
http://www.liemberger.cc/downloads/publicationsfiles/Lambert%204.pdf
Metode odkrivanja vodnih izgub
V Rižanskem vodovodu Koper se pri izvajanju analize vodnih izgub in detekciji skritih okvar na vodovodnem omrežju poslužujemo vseh znanih metod, ki pripomorejo k zmanjševanju dejanskih izgub vode. Z analiziranjem vodovodnega omrežja v času minimalne porabe (v nočnem času) se s pomočjo daljinskega nadzora nočnih pretokov določajo območja v katerih je pričakovati skrite okvare na cevovodih in ostalih elementih omrežja. Z uporabo različnih akustičnih metod kot je klasični geofon, korelacija ter akustično nadziranje con (z logerji) se detektira točna mesta okvar.
Iz analize okvar na cevovodih je razvidno, da je 72 odstotkov okvar na polietilenskih cevovodih, 13 odstotkov na azbestcementnih, 6 odstotkov na litoželeznih in 7 odstotkov na polivinilkloridnih cevovodih.
Glede na dimenzijo cevovodov je vseh okvar na cevovodih v sekundarnem omrežju, to so cevovodi, po katerih voda priteče do objektov (nad 80 odstotkov), medtem ko je poškodb na primarnem omrežju bistveno manj. To je značilnost vseh vodovodnih sistemov, saj je sekundarno omrežje sestavljeno iz manjših dimenzij cevovodov, gostota priključkov pa je zelo visoka.
Redno obnavljamo cevovode
Rižanski vodovod Koper nenehno vlaga v sistem cevovodov in skrbi, da so cevovodi, po katerih se pretaka čista pitna voda, prenovljeni. Obnove dotrajanih cevovodov in celotne komunalne infrastrukture se v mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana izvaja načrtno. Kljub nenehnemu vlaganju v sistematično obnovo dotrajanih cevovodov se letno opravi prek 400 popravil puščanj vode na cevovodih in prek 190 puščanj na priključkih. V vseh primerih se najprej odkoplje mesto okvare, popravi cevovod in prostor povrne v prvotno stanje.
Zmanjšanje izgub vode je že vrsto let prioritetna naloga v programu optimalne izrabe vodovodnega sistema. Temelji na timskem delu sodelavcev vseh profilov znotraj vodovoda (projektantov, delavcev za vzdrževanje, distributerjev, organizatorjev, ekonomistov) ter uporabi kvalitetnih materialov pri gradnji vodovodnega omrežja. Naše dolgoletne izkušnje in dognanja pridobljena v vsakodnevni praksi predstavljajo osnovo za učinkovit pristop v zmanjševanju izgub vode. Dobra tehnična opremljenost ekipe za analize vodovodnega omrežja ter uporaba vseh znanih metod pri odkrivanju vodnih izgub pa je pogoj za hitro detekcijo skritih okvar. Takšen pristop omogoča vodovodu doseganje boljših rezultatov v smislu delovne učinkovitosti, izgube se ne odpravljajo kampanjsko ampak se določene akcije usmerjajo tja, kjer so izgube ovrednotene z meritvami.
